Print Friendly

Med mnogimi anomalijami, ki se lahko pojavijo na glavi ali vratu, so štrleča ušesa med najbolj pogostimi. Dva najbolj pogosta vzroka te anomalije sta: neproporcionalno oblikovana (globoka) uhljeva školjka (concha) in nerazviti anthelix  (polkrožna izboklina, vzporedna z njegovim robom). Korekcijo štrlečih ušes imenujemo otoplastika ali otopeksija. Cilj otoplastike je zmanjšati kot med uhljem in glavo na 25-30stopinj. Obstaja zelo veliko načinov (operacij), kako ta problem razrešiti. Lahko jih na grobo razdelimo na metode, ki preoblikujejo hrustanec (rezanje, urezovanje, brušenje itd.) in druge, ki se temu izogibajo.

Na naši kliniki vse otoplastike izvajamo v lokalni anesteziji s sedacijo. V glavnem se odločamo za kombinacijo več metod in se izogibamo izrezovanju hrustanca. Cilj nam je, da je uporabljena metoda čimbolj enostavna in učinkovita.

 

KOMU JE NAMENJENA?  Z petimi ali šestimi leti je razvoj uhlja končan in se pacient lahko podvrže otoplastiki. Med 5. in 10. letom se v glavnem operira v splošni anesteziji, kasneje pa v lokalni anesteziji. Lahko domnevamo, če starši želijo korekcijo štrlečih ušes, da si to želi tudi otrok in da se bo na ta način izognil emocionalni škodi, ki jo lahko povzroči zasmehovanje. Nekateri drugi kirurgi so mnenja, da se počaka s posegom,  do trenutka ko se bo otrok sam zavedal anomalije in bo razvil pozitivno motivacijo za poseg.

 

OKREVANJE Po posegu uhlje in glavo povijemo za en dan. Pacientu svetujemo naslednje tri tedne nošenje teniškega traku  ponoči. 4-5 tednov se je potrebno izogibati športnih aktivnosti. Po posegu je možna podplutba ali zmerne bolečine nekaj dni. Infekcije ali pojav prekomernega brazgotinjenja so zelo redki.

 

BELEŽKA O POSEGU

Primernost posameznega pacienta in specifične rizike glede na ta poseg, lahko ugotovimo edino na pregledu. Vsak kirurški poseg nosi določeno tveganje. Manjše komplikacije,  ki ne vplivajo na rezultat, so redke. Večje komplikacije so popolnoma neobičajne.